sobota, 24. november 2012
sreda, 7. november 2012
Neurje, Napoleonov most in "cepljena skala"
Neurje je mimo in danes je spet krasen dan, nebo je kristalno čisto in narava
žari v zlatih jesenskih barvah. Soča je skoraj normalna in že dobiva
mlečno zeleno barvo. Na obrežjih pa so vidni sledovi vodne ujme, ki je minule dni povzročila rekordne pretoke in vodostaj, kot ga ne pomnim, zato sem prav vesel, da mi je uspelo z videokamero ovekovečiti podivjano reko.
Most žez Sočo ali Napoleonov most, kot ga imenujemo, je le streljaj od naše hiše, do njega imam le dobrih 5 minut hoje. Od tu je čudovit razgled na korito Soče, ki je ob normalnem vodostaju 21m pod njim. Iz mostu lahko občudujemo lepoto reke v svoji enkratni smaragdni barvi. Tu je struga reke najožja in obstojajo načrti za izgradnjo 60m visoke pregrade na tem mestu za HE Kobarid. V 70 letih prejšnjega stoletja smo bili priča kampaniji za izgradnjo te elektrarne, ki pa ni uspela zaradi odločnega nasprotovanje mnogih domačinov in naravovarstvenikov.
Nekajkrat na leto, največkrat spomladi in v jeseni, hudourniška Soča po doljšem deževju in nalivih močno naraste. Iz mostu proti toku lahko vidimo značilno, kot ji pravimo, cepljeno skalo, ki kot nekakšna naravna pregrada zapira strugo reke. Domačini običajno s to skalo označujemo višino reke ob povodnjih. Kadar - kot pravimo -"gre Soča čez cepljeno skalo" je to znak, da je vode res veliko in proti mostu romajo številni domačini, da ne bi zamuditi prizora divje reke, ki v razpenjeni brzici , vrtincih in valovih zapušča še zadnje ozko korito na svoji poti po dolini.
Most žez Sočo ali Napoleonov most, kot ga imenujemo, je le streljaj od naše hiše, do njega imam le dobrih 5 minut hoje. Od tu je čudovit razgled na korito Soče, ki je ob normalnem vodostaju 21m pod njim. Iz mostu lahko občudujemo lepoto reke v svoji enkratni smaragdni barvi. Tu je struga reke najožja in obstojajo načrti za izgradnjo 60m visoke pregrade na tem mestu za HE Kobarid. V 70 letih prejšnjega stoletja smo bili priča kampaniji za izgradnjo te elektrarne, ki pa ni uspela zaradi odločnega nasprotovanje mnogih domačinov in naravovarstvenikov.
Nekajkrat na leto, največkrat spomladi in v jeseni, hudourniška Soča po doljšem deževju in nalivih močno naraste. Iz mostu proti toku lahko vidimo značilno, kot ji pravimo, cepljeno skalo, ki kot nekakšna naravna pregrada zapira strugo reke. Domačini običajno s to skalo označujemo višino reke ob povodnjih. Kadar - kot pravimo -"gre Soča čez cepljeno skalo" je to znak, da je vode res veliko in proti mostu romajo številni domačini, da ne bi zamuditi prizora divje reke, ki v razpenjeni brzici , vrtincih in valovih zapušča še zadnje ozko korito na svoji poti po dolini.
četrtek, 1. november 2012
Naročite se na:
Komentarji (Atom)